Aktualen pogled najbogatejših na naložbe – Elite Investment Summit 2021

Aktualen pogled najbogatejših na naložbe – Elite Investment Summit 2021

Med 17. in 19. novembrom sem se kot edini Slovenec udeležil že sedme izdaje srečanja Elite Investment Summit 2021, kjer se sreča ter o naložbenih in drugih trendih razpravlja predvsem evropska smetana premožnih (HNW[1]),njihovih svetovalcev, family office-v in ponudnikov naložbenih ter podpornih storitev za to klientelo. Ker je bilo v zadnjem letu oz. dveh tovrstnih dogodkov zelo malo, se nas je v Montreux-u v Švici zbralo opazno število iz celega sveta.

Todd Benjamin in mag. Samo Lubej obujata spomine, kako sta urejala vsak svoj naložbeni šov na TV.

Todd Benjamin in mag. Samo Lubej obujata spomine, kako sta urejala vsak svoj naložbeni šov na TV.

Veseli, da se po dvoletni pavzi ponovno srečamo v živo, smo tri dni intenzivno poslušali in tudi diskutirali, kaj nam imajo vrhunski strokovnjaki povedati o aktualnih naložbenih razmerah, trendih, pričakovanjih in njihovih akcijah v prihodnje. Glavni urednik in tudi moderator dogodka je bil legendarni urednik finančno – naložbenih programov na TV kanalu CNN Todd Benjamin, živa naložbena enciklopedija in še vedno kot britev ostrega uma in jezika.

Po temah izpostavljam samo nekatere najbolj pomembne in odmevne:

Inflacija

Razpravljavci okrogle mize na temo makro ekonomskih trendov in razvoja so se strinjali, da je inflacija vse prisotna in bolj vztrajna, kot smo jo pričakovali, ter bo tukaj tudi dlje in višja, kot se je pričakovalo še kakšen kvartal ali dva nazaj. Tako je za EMU v 2022 pričakovati 2,3 % inflacijo, dalje pa okoli cilja ECB, torej, okoli 2%. Skupna ugotovitev je tudi, da sedanja inflacija ni toliko problem premajhnih proizvodnih kapacitet, ampak predvsem težav v logistiki, delno, (posebej energija) pa tudi špekulativnih iger in izsiljevanja s strani ponudnikov (Rusija in vazali).

Nekoliko drugače je v ZDA, kjer so zabeležili najvišjo inflacijo po letu 1990, kar 6,2% na letni ravni. Fed je že v akciji in zmanjšuje odkupe obveznic, realna pa so pričakovanja tudi glede dvigov obrestnih mer v ZDA v 2022.

Vendarle se pričakuje, da bosta obe največji centralni banki (in še kakšna druga) skušali minimalizirati problem inflacije, saj jim to v dani situaciji ustreza. Inflaciji bodo pustili, da ostaja višja in tako niža dejansko zadolženost držav, a vsaj statistično manj opažena. Hkrati pa bodo vsaj v EU držali obrestne mere nizko. Drugače tudi ne gre, saj, kot je argumentiral razvpiti grški finančni minister v času grške finančne krize, Janis Varufakis, z dolgom Italije nad 200% BDP in Grčije okoli 220%, bi vsak dvig obrestnih mer v EU pomenil finančni samomor.

Globalna makro in geo politika

Če gladko preidemo iz prejšnje teme, to seveda pomeni nadaljnje izgubljanje moči Evra vsaj na kratek, verjetno pa tudi srednji rok.

Sicer je bilo precej razprave o razmerjih moči med ZDA in Kitajsko, napetostmi okoli Tajvana, vloge Juana in USD kot vodilne valute in tako dalje, kjer ni jasnega mnenja, ali bodo Kitajci gospodarsko in drugače vendarle kdaj postali superiorni ZDA ali ne. Vsaj na srednji rok in tudi nekoliko dlje se bolj kaže slika bipolarnega sveta, kjer se bomo morali vsi bolj ali manj odločiti, na čigavi strani bomo.

Naslednja energetska geo-politična tema, za katero redko kdo v Sloveniji in tudi Evropi dejansko ve za bistvo, je plinska kriza, ki jo (ponovno) imamo. Cene plina v Evropi namreč niso šle v nebo, ker plina ne bi bilo, ali ga ne bi mogli v dovoljšnih količinah spraviti do potrošnikov, ampak zato, ker je Rusija preprosto zaprla pipe. Vztrajajo namreč, da jim mora Nemčija dati dovoljenja za zagon na novo zgrajenega plinovoda Severni tok, da bi tako zaobšli Ukrajino in Poljsko. S tem se postavljajo povsem nova geo-politična razmerja na tem delu sveta, kar ni vsem po godu, oz. najbolj ustreza prav Rusom. Da skrajšamo, ocenjuje se, da bo kljub polni dobavi iz drugih virov (predvsem Norveška), večji del Evrope ostal dobesedno »na hladnem« v zadnji dekadi februarja, če ne bo prej prišlo do dogovora. Karte v rokah EU so tokrat res borne…

O teh temah se je res dosti diskutiralo, a kaj več novih zaključkov, kot ste jih že lahko brali v naših poročilih in tudi drugje, ni bilo. Zato, dovolj o tej temi.

Tema z največ nestrinjanja – klimatske spremembe in naložbe

Evropa, raznolika kot je, z veliko težavo, počasi zapira sprotne fronte, hitreje se ji množijo in nabirajo nove. Ob razpravi o usmeritvi v obnovljive in čiste vire energije se je razvnela prav vroča razprava med francoskim in nemškim taborom, kaj je čista energija. Francozi, katerih več kot pol trenutno porabljene energije se proizvede v nuklearkah, te vidijo kot čist vir, ki bo nosil še večjo vlogo v preskrbi z energijo tudi v prihodnje. Na daljši rok, okvirno po 2035 pa naj bi bila končna rešitev energijskega problema človeštva fuzija[2]. Nemci na drugi strani zaustavljajo svojo še zadnjo nuklearko in ta vir povsem opuščajo, saj prisegajo na čiste alternative, ki pa so vsaj za sedaj nekaj krat dražje od elektrike iz nukleark. Zato tudi imajo najdražjo elektriko v EU, kar industrijsko deželo dela nekonkurenčno. Ali so si Nemci s takšno odločitvijo zadali strel v koleno? Zašli v slepo ulico? Odgovor bo dal čas, a se bojim, da so šli prehitro in preveč radikalno, saj se razen Avstrijcev res redko kdo pridružuje njihovemu pogledu. Kitajci so tako napovedali, da bodo v naslednjih dveh desetletjih zaradi opuščanja premoga kot glavnega vira energije zgradili okoli 150 jedrskih reaktorjev. Za občutek, trenutno jih na celem svetu deluje cca. 400, večina šibkejših.

Nasploh je debata okoli prehoda na obnovljive vire dvignila veliko prahu. Padla je tudi teza, da sedaj, ko imamo v Evropi praktično vse dokaj dobro urejeno in primerjalno gledano tudi odlično infrastrukturo, poraba pa peša zaradi demografije, si je treba izmisliti nekaj novega, kjer bomo podirali in vrgli proč obstoječe, preden se iztečejo roki uporabnosti. Kar sicer dobro deluje, a smo nenadoma spoznali, da ni dovolj zeleno. Skratka, politika in gospodarstvo sta našla dober razlog, da se ponovno troši davkoplačevalski denar, da bodo eni imeli posel, drugi pa bodo pomembni in nabirali politične točke.

Te teme so se govorniki dotaknili praktično vsakič, ko je bilo govora o katerem koli naložbenem razredu, a jo je najbolj celovito in globoko nagovoril Tony Zeiger, iz Peak View Private Investment Office, ki se ukvarja s strateškim svetovanjem pri oblikovanju portfeljev.

Nepremičnine – so drage ali ne?

Povsod po svetu so se v času nizkih obrestnih mer cene nepremičnin opazno povečale. To velja še posebej za Evropo, kjer so obrestne mere celo negativne. Naval na nepremičninske naložbe se nadaljuje, saj je pritisk varčevalcev in vseh deležnikov s presežnimi sredstvi, tako zaradi ležarin, kot tudi lepo razgretih cen drugih naložbenih razredov, vse večji. Ob nadaljevanju stanja nizkih obrestnih mer in donosov na obveznicah in denarnih naložbah, kot smo zgoraj opisali, si ni obetati resnih sprememb na tem naložbenem razredu na srednji, morda tudi nekaj daljši rok.

Kjer se vendarle vidijo spremembe v razmišljanju je predvsem to, kje se gradi in kaj se gradi. Izpostavljena je bila napoved, da se bo v naslednjih 20 letih delež ljudi, ki živimo urbanizirano (v mestih) dvignil iz sedanjih 66% na 80% in se bo tudi kasneje še nadaljeval.

Ne pričakujejo, da bi kakovostni pisarniški prostori ostali nezasedeni, prav tako ne trgovine. Zagotovo pa potrebujemo še več logističnih kapacitet, posebej centrov za servisiranje prodaje po pošti, infrastrukture za starejše (varovana stanovanja), zdravstvo, stanovanja na splošno. Velik potencial v (pre)naseljenih mestih so projekti, kjer se obstoječim zgradbam da nova funkcionalnost (iz zapora se naredi hotel), ali pa enostavno podre staro in se prostor bolje in bolj funkcionalno izkoristi.

Strateška sestava zasebnega portfelja

Če govorimo o premožni družini, katere cilj ni predvsem agresivno plemenitenje premoženja, ampak dolgoročno ohranjanje in povečevanje premoženja, potem lahko izpostavimo naslednje ključne skupne točke, o katerih je nastal kvorum:

  1. Če smo leto, leto in pol nazaj verjeli predvsem v delnice in njihov delež v portfeljih krepko povečali, sedaj ni več tako. Delež vsaj javno kotirajočih delnic se niža na ciljno raven ali celo pod njo.
  2. Delnice nadomeščajo v veliki meri zasebne (ne-kotirajoče) naložbe, tako naložbe v zasebna podjetja, kot naložbe v sklade takšnih podjetij. Vse več je naložb v infrastrukturne projekte, tudi energetske (parki vetrnih elektrarn in sončnih elektrarn, hranilnikov energije, itd.).
  3. Obveznice, posebej klasične s fiksno donosnostjo in v Evrih, so v nemilosti. Nekaj alternativ na tem področju je na voljo na strani inflacijskih obveznic, High Yield obveznic in obveznic v drugih valutah, ki so varovane z valutnim križem. Na voljo so tudi naložbe v t. i. »Distressed Debt«. Vse več je rešitev tudi na alternativnih trgih financiranja, v smislu platform množičnega posojanja, odkupa terjatev in še česa.
  4. Nepremičnine ostajajo svetla in pomembna[3] točka portfeljev. Tukaj je največ neenotnosti, saj vsak vidi svojo priložnost po svoje. Aktualne so predvsem naložbe v turistične kapacitete v težavah zaradi Korone, logistične kapacitete, skrb za starejše.
  5. Vse več prostora v portfeljih najdejo tudi naložbe z vsaj nekaj čustvene note, kot so umetnine, starodobniki, vino, viski, kripto naložbe in še kaj.

Pripravil: mag. Samo Lubej, 25. 11. 2021.

 

[1] High Net Worth – posamezniki in družine z neto visokim obsegom premoženja.

[2] Zlivanje atomov, predvsem vodikovih.

[3] Povprečna izpostavljenost večjih družinskih portfeljev naložbam v nepremičnine je 22%, pravijo statistike zadnjega Family Office Survay-a.

No Comments

Sorry, the comment form is closed at this time.